Društvo za borilne veščine Yama Michi Dôjô

Društvo za borilne veščine Yama Michi DôJô (山道道場) deluje od leta 2007. Takrat ga je ustanovil učitelj aikida Vladimir Zelenjak pod mentorstvom mojstra Renéja Van-DroogenBroecka (VII DAN) z namenom poučevanja aikida in iaida otrok in odraslih. 

Aprila 2008 je društvo organiziralo prvi mednarodni seminar z omenjenim mojstrom. Od takrat naprej društvo organizira tudi do štiri seminarje letno, ter je na željo mojstra VDB-ja (Van-DroogenBroecka), leta 2011 organiziralo prvi enotedenski poletni aikido seminar v Kobaridu.

Seminar sta poleg mojstra VDB-ja, vodila še Philippe Cocconi (VI DAN) in Brahim Si Guesmi (VI DAN). Mojster VDB je umrl 14. 2. 2012. Od takrat naprej seminarje pri nas vodita Philippe Cocconi in Brahim Si Guesmi ter Laurent Barthaux (V DAN), ki je v Sloveniji tudi živel dve leti in ves ta čas bil učitelj v društvu. 

Leta 2012 se je društvo tudi priključilo aikido zvezi Mutokukai Europe, katere ustanovitelja sta dolgoletna prijatelja VDB-ja Malcolm Tiki Shewan (VII DAN shihan) in Stephane Benedetti (VII DAN shihan). Vsi omenjeni mojstri so bili učenci Nobuyoshe Tamure Senseija (VIII DAN shihan).

Člani društva se udeležujejo seminarjev vseh omenjenih mojstrov po Evropi.

Prvotno ime društva je bilo “Društvo za borilne veščine aikido Nova Gorica”, današnje ime pa izvira iz japonskih besed yama (山), kar v slovenščini pomeni “gora” in michi (道), po slovensko “pot” oz. “steza”.  Skupaj torej “gorska pot”. Dôjô (道場) pa imenujemo prostor kjer, se trenira borilne veščine oz. z drugimi besedami preučuje pot veščin (do).

Že od začetka je simbol društva krog znotraj katerega so trije cvetovi drevesa pavlovnija (japonsko kiri). Cvet je bil v zgodovini simbol pomembnih japonskih družin, ter je tako pomenil vzdrževanje spoštovanja in ugleda. Simbolično cvetovi predstavljajo tokokrog nenehnega učenja, ki se prenaša iz učitelja na učence. Več »

Aikido

Aikido (合気道) je borilna veščina, natančneje borilna pot (budo). Pri tem mislimo na tradicionalno japonsko borilno veščino. Sredi 20. stoletja jo je ustanovil Ōsensei Morihei Ueshiba kot defenzivno borilno veščino, ki predstavlja obliko samoobrambe.

Ime aikido razlagamo kot pot združitve duha oz. energij (ai (合) – “združiti”, ki (気) – “duh, energija”, do (道) – “pot”). Skozi aikido se učimo združiti namere (energije) več neodvisnih oseb in tako brez konflikta rešiti situacijo sebi v prid. Aikido tehnike so razvite z namenom kontrole napadalca s preusmeritvijo njegove energije, namesto blokiranja le-te. Napadalcu tako pokažemo nesmisel njegovega početja. Z znanjem aikida na višji stopnji, se lahko obranimo, ne da bi resneje poškodovali napadalca.

Nasprotnika obvladamo tako, da izkoriščamo njegovo silo. To storimo na način, da ga največkrat s krožnim gibanjem ter s pomočjo vzvodov spravimo iz ravnotežnega položaja, mi pa ostajamo uravnoteženi. Pri pravilni izvedbi aikido tehnik ni pomembna uporaba fizične moči, umetnost je v občutku, kje nam nasprotnik ne nudi odpora. Odločilni sta telesna izurjenost ter sposobnost izrabe energije in moči nasprotnika.

Ker aikido tehnike dovoljujejo veliko gibanja med izvajanjem ter tudi zaradi drugih razlogov, nekateri menijo, da je aikido še posebno primeren za obrambo pred več napadalci.

Aikido je primeren za vse neglede na starost spol in fizično moč. Vadba te veščine je po tradiciji netekmovalna in lahko poteka tako samostojno, kot v parih in v skupini. Zavzema:

  • vadbo pravilne drže telesa,
  • umetnost padanja (ukemi),
  • učenje samoobrambnih tehnik, ki nevtralizirajo napad,
  • izvedbo tehnik iz različnih položajev (stoje, kleče), ko nas napada en ali več napadalcev iz različnih smeri,
  • izvajanje kontrole nad napadalcem (mobilizacija),
  • učenje rokovanja s tradicionalnim orožjem bokken, jo, tanto (lesen meč, palica, nož),
  • dihalne vaje in vaje usmerjanja energije.

Iaido

Iaido (居合道) je japonska borilna veščina, ki se jo prakticira z japonskim mečem oz. katano. Iaido vključuje izvajanje mečevanja z namišljenim nasprotnikom v namišljenih situacijah (kata).

To veščino vadeči večinoma izvaja sam, tako, da stalno spremlja svoje namere in čustva skozi svoj meč. Od tu izvira tudi ime iaido, kjer se i (居) prevaja, kot “biti prisoten”, ter ai (合) in do (道), enako kot v aikido “harmonija” ter “pot”. Skupaj iai (居合) pa se lahko grobo prevede kot “biti v konstantni pripravljenosti, prisoten in sposoben odreagirati na napad v vsakem trenutku.”

Iaido tako zahteva disciplino, koncentracijo in potrpežljivost in je nekakšna oblika meditacije pri kateri iščemo popoln gib oziroma rez.

Vadba je obogatena z rokovanjem z lesenim mečem, ki omogoča dinamično uporabo načel in tehnik s partnerjem. To plemenito umetnost in estetiko gibov lahko izvaja kdorkoli, ne glede na spol in starost ter brez predhodnih izkušenj.

Pri izvajanju lahko uporabljamo tako lesen meč, kot nenabrušen kovinski meč, ter kasneje nabrušen meč.

Učitelji

V društvu poučujeta Vladimir Zelenjak (IV DAN) in Anej Marušič (III DAN). Redno sodelujeta na mednarodnih seminarjih v Sloveniji in po Evropi učiteljev Philippa Cocconija, Brahima Si Guesmija, Laurenta Barthauxa, Stephana Benedettija in Malcolma Tiki Shewana.

Vladimir Zelenjak

Vladimir Zelenjak se je z aikidom začel ukvarjati leta 2003.

Leta 2005 ga je mojster René Van-DroogenBroeck – VDB (VII DAN) iz Francije povabil v svoj dojo v Le Havre, kamor se je istega leta kot uchideshi večkrat zahajal izpopolnjevat. Takrat je tudi začel z vadbo iaida pri že omenjenem mojstru.

Leta 2006 je nato odšel v Francijo k mojstru VDB-ju za štiri mesece in tako tudi kot uchideshi z mojstrom potoval po Evropi ter sodeloval na njegovih seminarjih.

Ob povratku v rodno Slovenijo je leta 2007 odprl svoj dojo v Novi Gorici, ter se leta 2012 odločil za profesionalno pot v preučevanju ter učenju borilnih veščin in poučevanje razširil še na Ajdovščino, Bilje ter Dobrovo.

Vladimir je študiral na Fakulteti za šport v Ljubljani, kjer je leta 2003 diplomiral. Kot študent je opravljal obvezno prakso v društvu Projekt človek v Ljubljani (delo z odvisniki od nedovoljenih drog).

Poučeval je v zimskih ter poletnih šolah v naravi, kjer je poučeval tudi otroke s posebnimi potrebami. Bil je vodja plavalnih ter smučarskih tečajev, učil predšolske otroke, šolske otroke, mladostnike ter odrasle.

Vodil je poletno športno varstvo. Vodil, ter učil interesno dejavnost športne ure v vrtcih in šolah. Delal kot animator športnih iger za otroke in za odrasle.

Zaposlil se je na Osnovni šoli Miren, kjer je poučeval kot učitelj, do leta 2012, ko se je začel ukvarjati le s poučevanjem borilnih veščin. Od leta 2014 do 2018 je organiziral tudi poletni tabor za otroke Meč in pero. Z letom 2020 je zopet začel s poučevanjem športne vzgoje na osnovni šoli.

Anej Marušič

Anej Marušič je začel svojo aikido pot pri 13 letih, pod mentorstvom Vladimirja Zelenjaka. Društvu se je pridružil ob odprtju doja v Novi Gorici (leta 2007). Od takrat naprej je redno treniral aikido in se pogosto udeleževal mednarodnih seminarjev. Leta 2014 je začel tudi trenirati iaido pod vodstvom Laurenta Barthauxa.

Pri 20tih letih je opravil izpit za črni pas (I DAN). Svoje absolventsko leto na dodiplomskem študiju je sklenil v celoti posvetiti treningu aikida in mu od takrat naprej posvetil večino svojega prostega časa. Zanimajo ga tudi druge japonske borilne veščine, med drugim trenira judo.

Po letu 2016 je Anej začel s poučevanjem aikida otrok in odraslih. Najprej je pričel kot nadomestni učitelj, z letom 2020 pa je postal glavni učitelj za vadeče v Ajdovščini. Kot animator in pomoč pri organizaciji je sodeloval tudi na vseh otroških aikido taborih Meč in pero.

V letu 2024 je Anej odprl svoj dojo v Ajdovščini, ki je prevzel funkcije Yama Michi Doja na Ajdovskem koncu. Anej je ostal tesno povezan s svojim prvotnim društvom. Njegovo društvo Ishi Sotsu Dojo je pobrateno z Yama Michi Dojom.